Kako pomembne so triažne sestre pri krajšanju čakalnih dob v zdravstvenih ustanovah?

Na ljubljanski splošni nujni medicinski pomoči so marca 2025 zaradi velikega števila obiskov in obremenjenosti urgentnih ambulant uvedli posvet v triaži.

Gre za organizacijsko rešitev, pri kateri lahko posebej usposobljena triažna medicinska sestra obravnavo bolnika z manj nujnimi zdravstvenimi težavami zaključi s strokovnim svetovanjem, kadar je to varno in bolnik tak način obravnave sprejme.

"S primerno komunikacijo lahko zmanjšamo njihov strah"

"Bolniki na urgenco pogosto pridejo prestrašeni in v stiski. S primerno komunikacijo jim lahko pojasnimo zdravstveno stanje, zmanjšamo njihov strah ter jim damo jasna navodila za nadaljnje ravnanje. Pomembno je, da bolnik začuti, da je slišan in varen," so poudarili v ZD Ljubljana.

Kot so pojasnili, takšna obravnava predstavlja strokovno in etično odločitev. Bolniku omogoča, da ne čaka več ur na pregled v urgentni ambulanti, temveč hitro prejme ustrezne informacije in priporočila. Hkrati se izogne nepotrebnemu zadrževanju v čakalnici, kjer je lahko izpostavljen nalezljivim boleznim in drugim tveganjem, povezanim z daljšim čakanjem. S tem se izboljšata tako varnost kot tudi izkušnja bolnika.

Če triažna medicinska sestra med obravnavo oceni, da svetovanje ni zadostno, oziroma da bolnik zaradi svojega zdravstvenega stanja potrebuje pregled zdravnika, se njegova obravnava nadaljuje v urgentni ambulanti v skladu z določeno triažno kategorijo, so navedli.

Dodatno izobraževanje z uporabo simulacije

Triažne medicinske sestre so za izvajanje posveta opravile dodatno izobraževanje v Simulacijskem izobraževalnem centru Zdravstveni dom Ljubljana (ZD). Poleg teoretičnega znanja so s pomočjo simulacij vadile predvsem komunikacijo z bolniki, prepoznavanje primernih primerov za svetovanje ter varno ukrepanje v zahtevnejših okoliščinah. Znanje redno obnavljajo na obnovitvenih izobraževanjih.

V ZD Ljubljana so ocenili, da so dosedanje izkušnje spodbudne, saj so bolniki, ki so sprejeli svetovanje, z obravnavo zadovoljni. Uvedba posveta v triaži po njihovih navedbah kaže, da je mogoče tudi z manjšimi organizacijskimi spremembami izboljšati izkušnjo bolnikov in razbremeniti urgentne ambulante. Ključni ostajajo strokovna presoja, standardizirana obravnava ter jasna, empatična in strokovna komunikacija.

Stanje na slovenskih urgencah

Na urgencah zaenkrat ne beležijo povečanega števila bolnikov s težavami, pri katerih bi bila vročina neposreden vzrok ali pomemben dodatni obremenilni dejavnik. Najpogosteje obravnavajo primere dehidracije, izčrpanosti, omotice, oslabelosti, izgube zavesti, motenj elektrolitskega ravnovesja ter poslabšanje delovanja ledvic, so navedli za STA.

Na internistični prvi pomoči urgence Univerzitetnega kliničnega centra (UKC) Ljubljana so v minulih dneh beležili do deset odstotkov več bolnikov. Pri starejših bolnikih z več kroničnimi težavami se v vročih dneh kronične bolezni lahko poslabšajo v povezavi z različnimi sprožilci.

Šele ko izključimo te dejavnike, lahko potrdijo, da je vzrok za poslabšanje večja vročinska obremenitev oz. vročinska izčrpanost. Vročina torej lahko vpliva na poslabšanje kroničnih bolezni, zaenkrat pa v UKC Ljubljana ne zaznavajo, da bi bila vročina pri bolnikih, ki prihajajo na urgenco, poglavitni dejavnik. Zaradi nekoliko večjega števila obravnavanih bolnikov je bilo tudi za pet do deset odstotkov več hospitalizacij, so pojasnili.

Med bolniki, ki so iskali pomoč, prevladujejo starejši in bolniki s kroničnimi boleznimi. Med poglavitnimi težavami, zaradi katerih prihajajo, pa prevladujejo bolečine v prsnem košu, bolečine v trebuhu, težka sapa, poslabšanje srčnega popuščanja, poslabšanja kroničnih pljučnih bolezni in drugih kroničnih bolezni, so dodali.

Posamezni primeri vročinskega udara

V urgentnem centru UKC Maribor so v letošnjem poletju beležili nekaj posameznih bolnikov, ki so pomoč poiskali zaradi težav, ki nastajajo ob vročinskem valu. Bolniki so zdravniško pomoč iskali zaradi dehidracije. V vročinskem valu sicer vedno pričakujejo nekoliko povečan obisk, predvsem bolnikov s kroničnimi težavami. Glavnino pa navadno predstavljajo starejši bolniki s pridruženimi boleznimi, ki prihajajo večinoma zaradi poslabšanja katere izmed osnovnih bolezni, kot so srčno popuščanje, rakaste bolezni ali pa motnje srčnega ritma, so pojasnili.

V UKC Maribor vsako leto obravnavajo tudi nekaj posameznih primerov vročinskega udara. Njegovi simptomi so slabost, bruhanje, omotičnost, težave z dihanjem, močno znojenje, hiter in šibek pulz. Poudarjajo, da je potrebno ukrepati, ko začutimo oz. opazimo navedene simptome.

Ukrepi in kdaj poiskati zdravniško pomoč

Umik na hladno, pitje večje količine tekočine, hlajenje z uporabo navlaženih tkanin ali ventilatorjev in zdravniška pomoč so pomembni ukrepi ob vročinskem udaru. Pomoč zdravnika je treba poiskati v primeru povišane telesne temperature nad 39 stopinj Celzija, krčev, izgube zavesti ali v primeru neprekinjenega bruhanja, na simptome vročinskega udara so opozorili tudi s Splošne bolnišnice Celje.

Ljudem svetujejo, da se med obdobjem najvišjih temperatur zadržujejo v senci, na hladnem, omejijo fizične aktivnosti in napore ter ne pozabijo na zadostno hidracijo. Vročino težje prenašajo najmlajši in najstarejši. V času vročinskega vala je predvsem potrebno poskrbeti za najbolj ranljive osebe v naši družbi, torej za starejše, težko pokretne, ki si sami ne morejo najti zaščite ali se dovolj hidrirati.

Vpliv vročine na kronične bolezni in tveganja

V času aktualnega vročinskega vala tudi v urgentnem centru Splošne bolnišnice Slovenj Gradec ne opažajo povečanega števila obravnav bolnikov s težavami, pri katerih je lahko vročina neposreden vzrok ali pomemben dodatni obremenilni dejavnik. Prav tako ne beležijo hospitalizacij.

Poudarjajo, da lahko vročina poslabša že obstoječe bolezni. Posebej izpostavljeni pa so bolniki s srčno-žilnimi, ledvičnimi in pljučnimi boleznimi, sladkorno boleznijo ter drugimi kroničnimi stanji. Pri teh bolnikih lahko zaradi dehidracije in dodatne obremenitve organizma pride do padca krvnega tlaka, motenj srčnega ritma, poslabšanja srčnega popuščanja ali akutnega poslabšanja ledvične funkcije. Večje tveganje imajo tudi ljudje, ki jemljejo zdravila, ki vplivajo na uravnavanje tekočin in krvnega tlaka, vendar zdravljenja brez posveta z zdravnikom ne smejo samovoljno spreminjati.

Kdo je najbolj ogrožen?

Tudi v Splošni bolnišnici Slovenj Gradec in Splošni bolnišnici Celje opozarjajo, da so najbolj ranljivi starejši ljudje, zlasti osebe nad starostjo 65 oz. 75 let, saj slabše zaznavajo žejo, imajo več pridruženih bolezni in se težje prilagajajo visokim temperaturam. Povečano tveganje imajo tudi majhni otroci, nosečnice, osebe, ki delajo ali se intenzivno gibajo na prostem ter ljudje, ki živijo ali nimajo ustrezno hlajenih prostorov.

Povečanega števila bolnikov s težavami zaradi vročega vremena ne beležijo niti v Splošni bolnišnici Celje, kar pripisujejo odgovornem ravnanju oseb v času ekstremnih vremenskih pojavov. Največkrat v takšnih dneh pomoč poiščejo starejši in kronični bolniki. Zgodi pa se tudi, da nekateri namesto z brezalkoholnimi, hudo žejo ublažijo z alkoholnimi pijačami, zaradi česar lahko hitro pride do akutnega alkoholnega opoja. Čeprav opozarjajo na zadosten vnos količine, pa se moramo poleg alkoholnih pijač izogibati tudi kavi in pravemu čaju.